Hrvaški znanstveniki odkrili, kaj je povzročilo obsežno sluzenje Jadrana

Izsledki raziskave hrvaških znanstvenikov o fenomenu množičnega pojava morske sluzi v severnem Jadranu so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji Scientific Reports.

Kot so sporočili z inštituta, so raziskavo izvedli znanstveniki Centra za raziskovanje morja Inštituta Ruđer Bošković v sodelovanju s hrvaškim tehnološkim podjetjem SeaCras in Univerzo Algebra Bernays, pri čemer so kombinirali napredne terenske meritve, senzorje in analize satelitskih podatkov.

V raziskavi so opisali pojav intenzivnega cvetenja morja in morske sluzi v letu 2024 v Istri – takšnega obsega na vzhodni obali Jadrana niso zabeležili že več kot dvajset let. Znanstveniki so v študiji podrobno pojasnili vzroke za tako izrazit dogodek, pri čemer so opredelili ključne meteorološke in oceanografske razmere, ki so bile pred tem, ter določili in spremljali številčnost in pojavnost vrst fitoplanktona, ki so prispevale k nastajanju sluzi.

"Takšni dogodki lahko resno škodujejo morskemu ekosistemu in neposredno prizadenejo obalne skupnosti, od turizma in ribištva do kakovosti življenja, zato je razumevanje njihovih vzrokov ključno za pravočasno opozarjanje in prilagajanje," poudarjajo znanstveniki.

Pojav, ki se "izmuzne" klasičnemu spremljanju

Čeprav je cvetenje morja naraven pojav, so spremembe okolja, predvsem dvig temperature in povečan dotok sladke vode s hranili, privedle do nenormalnega kopičenja morske sluzi, kar močno vpliva na turizem in ribištvo.

Raziskava je potrdila, da so bile faze sluzenja v letu 2024 neposredno povezane z izjemno intenzivnim cvetenjem fitoplanktona, pri čemer je bila vrstna raznolikost v sluzi nenavadno nizka. Ključna sprožilca sta bila toplo morje in padec slanosti zaradi pritoka reke Pad. Nastale strukture so bile impresivnih dimenzij: segale so od manjših lokalnih zaplat do gigantskih skupkov, dolgih več kot 20 kilometrov.

Kaj so videli sateliti in zakaj je to pomembno?

Posebna vrednost raziskave leži v kombinaciji tehnologij: znanstveniki CIM IRB so uporabili podatke z oceanografskih boj pri Rovinju in napredne analize planktona, podjetje SeaCras pa je dodalo analizo satelitskih posnetkov visoke ločljivosti z umetno inteligenco. To je omogočilo natančno spremljanje dinamike pojava.

"Prvič smo v celoti povezali spremembe okoljskih razmer z vedenjem planktona in nastankom morske sluzi," poudarja Daniela Marić Pfannkuchen z IRB. Mario Špadina iz SeaCrasa dodaja, da to javno-zasebno partnerstvo postavlja nove standarde in koristi tako turizmu kot ribištvu.

Gosti skupki sluzi namreč uničujejo ribiške mreže in odganjajo kopalce, zato je razumevanje mehanizmov ključno za vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja. Partnerja zdaj na podlagi koncepta "digitalnega dvojčka morja" razvijata sisteme za odkrivanje tudi drugih onesnaževal, kot sta mikroplastika in fekalno onesnaženje, s čimer Hrvaška dokazuje potencial za izvoz visokih tehnologij.